Celostno gospodarjenje z vodami v luči nove Okvirne direktive o vodah EU
Nastala gradiva v sedanji obliki so delovnega značaja ali pa zgolj informativnega značaja (kopije delov uradnih dokumentov). Zato ta gradiva niso najbolj primerna za objavo, saj so celotni dokumenti že na voljo na ustreznih spletnih naslovih.
Rezultati projekta pa so bili objavljeni v REC biltenu in posredovani širši javnosti.
Distribucija gradiv
Del gradiva (izvleček relevantnih členov ustreznih dokumentov) so najprej posredovali v elektronski obliki po elektronski pošti kot prilogo k vabilu na delavnico vsem nevladnim organizacijam v Sloveniji. Ta del gradiva so skupaj z drugim gradivom posredovali udeležencem delavnice, to je predstavnikom nevladnih organizacij, ki jih zanima tematika vključevanja javnosti v procese integralnega vodnogospodarskega načrtovanja po povodjih, kar je predmet nove direktive o vodi EU. Delovno verzijo rezultatov delavnice so udeležencem delavnice posredovali po elektronski pošti v dopolnitev.
Poročanje medijev
Mediji o delavnici niso bili obveščeni, saj so vabilo na delavnico distribuirali preko elektonske pošte preko REC mreže nevladnih organizacij.
Končni rezultati delavnice pa so bili vključeni v daljši strokovni članek, ki je izšel v REC biltenu.
Ocena projekta
Vključevanje NVO v postopke vodnogospodarskega načrtovanja po povodjih je zelo specifična tematika, ki zanima le manjše število nevladnih organizacij, kar se je izkazalo s sorazmerno majhno udeležbo na obeh delavnicah za NVO, kjer je bilo prisotnih le manjše število udeležencev. To ni presenetljivo, saj se tudi sicer v Sloveniji s področjem vodnogospodarskega načrtovanja po povodjih oziroma s področjem vodnogospodarskega planiranja ukvarja sorazmerno majhno število strokovnjakov. Sicer pa je bil splošen vtis z obeh delavnic, da nevladne organizacije niso dovolj dobro seznanjene z novostmi v vodno- gospodarskem načrtovanju kakor tudi sicer z vodnogospodarskim načrtovanjem na sploh, saj je diskusija ves čas uhajala iz načrtovalskega fokusa k splošnim problemom varstva voda in vodnega okolja.
Na splošno organizatorji trdijo, da sta bili obe delavnici zelo koristni tako z vidika prenosa znanja in izkušenj, predvsem pa sta dodobra osvetlili ključen problem bolj konstruktivnega vključevanja NVO in civilne družbe v procese odločanja pri pripravi vodnogospodarskih načrtov po povodjih. To je velik razkorak med strokovno javnostjo, ki vodi postopke in laično javnostjo na terenu vključujoč večino NVO, saj slednje običajno nimajo dovolj strokovno podkovanega kadra. Zato ocenjujejo, da bo potrebno še veliko skupnih delavnic, predvsem pa bo potrebno NVO sistematično obveščati in predvsem izobraževati o sodobni doktrini v vodarski stroki. Če bomo dolgoročno želeli, da bodo posamezne NVO služile kot mediator med strokovno in laično javnostjo in dolgoročno vladi ter stroki pomagale uresničevati zahteve Nove EU direktive o vodi, bodo morale biti ustrezno usposobljene. To pa pomeni hkrati usposobljati NVO v tehnikah učinkovitega komuniciranja z javnostjo, kakor tudi o osnovah nove doktrine v vodnem gospodarstvu in razumevanju naravnih procesov.
Odmevnost delavnic in rezultatov delavnic v širšem prostoru je bila v tem trenutku sorazmerno majhna, saj so se dejansko dotaknili le manjšega segmenta populacije iz vrst NVO.