Na tržišču obstaja že zelo širok asortiment halogenskih svetilk. Ne da bi se poglabljali v
podrobnosti, lahko v splošnem ločimo:
- 1. Visoko napetostne halogenske svetilke (220 – 230 voltov). Te žarnice se uporabijo kadar kdo želi nadomestiti navadno žarnico s halogensko. V tem primeru je pritrditev z navojem na grlu, torej enaka kot pri navadni žarnici.
- 2. Nizko napetostne halogenske svetilke (6-12-24 voltov), katere oprema je zasnovana specialno za halogenske luči. Pritrditev je na “bronhij” oziroma “bajonet”, odvisno od proizvajalca. To žarnico ne moremo vstaviti v svetila, ki so prirejena za navadno žarnico.
- 3. Specialne halogenske svetilke, pri katerih je napetost in njihova velikost prilagojena načrtovani uporabi.
- 4. Halogenske svetilke z dvojnim steklenim ovojem – ne zahtevajo pozornosti pri manipulaciji.
SLABE STRANI HALOGENSKIH SVETILK
Intenzivno izpostavljanje ultravijoličnim žarkom (več ur dnevno) lahko povzroča probleme, če je žarčenje direktno (namizne svetilke). Zato tudi večina žarnic funkcionira na indirektni svetlobi oziroma imajo žarnice zaščitni filter.
Paziti moramo, da se steklenega dela žarnice (hruške) ne dotikamo s prsti. Eventuelni nanos maščobe na steklo lahko privede do pregorenja žarnice. To lahko preprečimo z dvojnim steklom hruške.
Halogenske svetilke z veliko močjo (100 Watov in več) sevajo močno toploto, ki povečuje temperaturo okolice. Iz okolice je potrebno odstraniti vse predmete, ki predstavljajo nevarnost požara. Prav tako se je zaradi možnih opeklin potrebno izogniti direktnemu dotiku žarnice s prsti.
Pri halogenski svetilki je možna sprememba jakosti toka z namenom, da zmanjšamo osvetljenost prostora in spremenimo barvo svetlobe, pri tem pa ni zagotovljeno, da smo prihranili pri električni energiji.
Halogenske svetilke so drage, kar se sicer deloma kompenzira s kvalitetno osvetlitvijo pri isti moči žarnice.
Vsa svetila, ki imajo vgrajene nizkonapetostne halogenske žarnice potrebujejo transformator. Pri svetilih namenjenih za nizko napetostne halogenske žarnice, ni možna zamenjava le-teh z navadnimi žarnicami.
KAM Z NEUPORABNIMI ŽARNICAMI
Zavedati se moramo, da halogenske žarnice uvrščamo med okolju škodljive snovi. Halogene žarnice vsebujejo odvisno od tipa, različne količine strupenih snovi: živo srebro (50 mg), kadmij (300 mg), ter druge težke kovine: svinec (1000 mg), talij, torij, vandij. Zato je potrebno te žarnice obravnavati kot poseben odpadek. Čeprav je možno te snovi skoraj v celoti reciklirati, jih še večina konča med normalnimi odpadki (npr. sežigi), kar povzroča veliko škodo okolju.
KATERO RAZSVETLJAVO UPORABITI
Iz prejšnje razlage sledi, da ni nobenega razloga, da ne bi halogenske svetilke uporabili za vsakdanjo osvetlitev (npr.: kuhinja, hodniki, kopalnice, stranišča)
Nasprotno, če želite povdariti določene predmete (kipe, vitrine …. ipd), bo uporaba halogenske svetilke resnično primernejša.
Halogenska svetilka ima prednost tudi na mnogih delovnih mestih, kjer je povdarek na koncentrirani svetlobi (npr. risarji).
Za to kvalitetno svetlobo moramo globlje seči v žep. Pri tem pa ne smemo pozabiti na negativne učinke, ki nam jih prinaša ta žarnica (žarčenje, nevarnost opeklin).